Dostop do kapitala, vrednotenje nepremičnin … Katere spremembe je pripravila vlada
Novelo zakona o gospodarskih družbah je vlada DZ poslala v obravnavo po nujnem postopku. Odzvala se je tudi na sklepe Komisije za nadzor javnih financ in dejala, da si bo še naprej prizadevala za regulacijo cen naftnih derivatov.
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela več predlogov novel zakonov. Med njimi so predlog novele zakona o gospodarskih družbah, predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, predlog novele zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma.
Predlog zakona o gospodarskih družbah po navedbah vlade vsebuje pomembne spremembe, namen katerih je ustvariti pogoje za bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje. Osnovni razlog za pripravo predloga novele je prenos dveh direktiv Evropske unije v slovenski pravni red ter izboljšanje pravnega okvira za poslovanje gospodarskih družb.
Predlog v slovenski pravni red prenaša direktivo o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Z uvedbo možnosti izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico bo gospodarskim družbam omogočen lažji dostop do lastniškega kapitala ob hkratnem ohranjanju dolgoročne razvojne usmeritve in stabilnosti upravljanja. Po navedbah vlade je rešitev namenjena predvsem družinskim, zagonskim ter hitro rastočim podjetjem, ki želijo pridobiti sredstva na kapitalskih trgih. Predlog zakona hkrati uvaja ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev, določa omejitve glede obsega glasovalnih pravic ter krepi transparentnost delniških struktur.
Predlog hkrati prenaša tudi direktivo, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnostnosti. Predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo obseg družb, ki bodo zavezane k trajnostnemu poročanju, zvišujejo pragove za nastanek obveznosti poročanja ter poenostavljajo zahteve glede poročanja. Poleg tega se uvajajo rešitve za zaščito malih in srednje velikih podjetij v vrednostnih verigah pred nesorazmernimi zahtevami po posredovanju informacij o trajnostnosti, so še zapisali v Ukomu.
Novelo zakona o gospodarskih družbah je vlada DZ poslala v obravnavo po nujnem postopku.
Novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
Poleg tega je vlada določila besedilo predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve naložila, da do konca leta 2026 pripravi akcijski načrt za zagotovitev začetka uporabe podatkov iz evidence vrednotenja za potrebe ugotavljanja materialnega položaja.
Z zakonsko novelo se predlaga podaljšanje zakonsko določenega obdobja, v katerem se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, in sicer do 31. januarja 2028.
Novela zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij
Vlada je na dopisni seji pripravila tudi predlog novele zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij. Ta prenaša direktivo glede obravnave tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom v slovenski pravni red. Predlog zahteve umešča v ureditev notranjega upravljanja in obvladovanja tveganj borznoposredniških družb, hkrati pa agenciji zagotavlja ustrezna nadzorna pooblastila za njihovo obravnavo.
Predlog ima po navedbah Ukoma omejen neposreden učinek na ozek krog naslovnikov, to je borznoposredniške družbe z dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev in poslov, in je pretežno tehnične narave.
Novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Ta ohranja obstoječi režim dostopa do registra dejanskih lastnikov, po katerem imajo dostop organi odkrivanja in pregona ter pristojni nadzorni organi, širi pa krog uporabnikov, ki imajo dostop do podatkov o dejanskih lastnikih.
“Poleg nacionalnih organov, pristojnih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, bo takojšen, nefiltriran, neposreden in brezplačen dostop do vseh podatkov v registru dejanskih lastnikov za namen izvajanja preiskav ter podpore preiskavam omogočen tudi Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu policijskemu uradu (Europol) ter Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust),” so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).
Dostop bo imel tudi Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) pri izvajanju nadzornih dejavnosti.
Bistveni del predloga zakona je tudi ureditev dostopa fizičnih in pravnih oseb, ki niso zavezanci zakona, izkazujejo pa pravni interes, povezan s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Takšnim osebam je omogočen dostop do omejenega nabora podatkov iz registra. Predlog novele zakona določa tudi kategorije oseb, za katere se šteje, da pravni interes izkazujejo na podlagi svoje funkcije ali poklica, ter ureja postopek preverjanja pravnega interesa, izdajo in veljavnost potrdila ter priznavanje potrdil, izdanih v drugih državah članicah, so zapisali.
Z novelo se v pravni red prenaša evropska direktiva o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Določbe evropske direktive je treba v nacionalni pravni red prenesti do 10. julija.
Vlada o regulaciji cen naftnih derivatov
Vlada je ob tem sprejela še odgovor na sklepe Komisije za nadzor javnih financ (KNJF), ki jih je sprejela ob obravnavi točke “Namesto v državni proračun v marže”. V odgovoru so podrobneje predstavljeni odgovori in dodatne analize ter opredelitve do sprejetih sklepov, ki so podrobneje povezani s sprejemom uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ter znižanjem trošarin na bencin.
KNJF je med drugim vlado pozvala, da zniža marže in jih ne dviguje, dokler končna cena naftnih derivatov ne doseže ravni cen pred energetsko krizo. Vlada odgovarja, da razume skrb Komisije za nadzor javnih financ glede gibanja cen naftnih derivatov. Bi pa želela poudariti, da je Slovenija ena redkih držav v EU, ki je v času energetske krize, kot posledica konflikta v Hormuškem zalivu, ohranila regulacijo cen goriv na črpalkah zunaj avtocest, s čimer se gospodinjstvom in gospodarstvu zagotavlja stabilnost in predvidljivost.
Kot navajajo v vladi, so cene goriv v Sloveniji danes med najnižjimi v EU. Ob tem pa velja poudariti, da je ravno država pri tem pomembno prispevala k znižanju, saj je praktično trošarine, ki pomenijo večji delež v drobnoprodajni ceni, že znižala na minimalno raven. “S tem je vlada že prevzela pomemben del bremena, da bi ublažila vpliv globalnih cen na potrošnike. Marže so še vedno omejene, kar pomeni, da trgovci ne morejo prosto oblikovati cen in pri tem marža pomeni okoli sedem odstotkov drobnoprodajne cene. To pomeni, da marže niso glavni dejavnik končne cene, saj večino prispevajo svetovne cene nafte, trošarine in DDV,” pojasnjujejo.
“Vlada si bo še naprej prizadevala za regulacijo cen in bo spremljala razmere na svetovnih trgih, saj cilj vlade ostaja jasen, to je stabilne, predvidljive in konkurenčne cene goriv ter vzdržne javne finance,” sporočajo z Ukoma. “Vlada se zaveda, da je transparentnost zagotavljanja vseh ustreznih informacij ključno pri delovanju in vzpostavljanju konkurenčnega poslovnega okolja. Pomembno je zavedanje, da v obdobju, ko smo soočeni z negotovimi situacijami povezanimi s cenami energentov to neposredno pomembno vpliva tudi na dvig produktivnosti in ohranjanju življenjskega standarda prebivalstva. Vse pa je neposredno povezano z zagotavljanjem javnofinančne vzdržnosti,” še pravijo.
